Glede na včerajšnje (hmm... 21.junij :P ) slabosti, nervozo, strah in čustvene "izbruhe" sem se danes zbudila presenetljivo mirna. No, kakor se vzame - popolnoma budna sem bila že okrog sedmih (običajno pa me je še ob devetih težko priklicati iz sveta sanj... I'm just not a morning person).
Dokončno pakiranje in obup nad omejenimi količinami tekočin sta zapolnila jutro. Ste vedeli, da Brnik (pardon! Letališče Jožeta Pučnika) prenavljajo? Zdaj bo v dveh nadstropjih - wow, v Evropi smo! :P Samo še kako sedišče ne bi bilo odveč - očitno so to žrtvovali za prostoren Dutty free ;)
Dokončno pakiranje in obup nad omejenimi količinami tekočin sta zapolnila jutro. Ste vedeli, da Brnik (pardon! Letališče Jožeta Pučnika) prenavljajo? Zdaj bo v dveh nadstropjih - wow, v Evropi smo! :P Samo še kako sedišče ne bi bilo odveč - očitno so to žrtvovali za prostoren Dutty free ;)
Prihod na avion... AUU, ta konzerva ima pa nizek strop! Povrhu vsega je še ves čas nekaj kapljalo - iz klime, predvidevam. Nismo se še dobro dvignili, že so stevardese v vratolomnih petkah delile kolačke z vanilijevo kremo. No, saj so bili dobri, ampak sedeli sva takoj za improviziranim 1. razredom (prve tri vrste je od nas smrtnikov delila zavesica, ki je bolj spominjala na malo večji robec) in oni so dobili cel topel obrok! Phew... nam je dišalo, ampak tudi njim je kapljala klima (hihihi)!
Ob pristanku v Frankfurtu nekje proti drugi uri sem se zgrozila nad temperaturo 20°C, potem pa opazila še hud naliv pred okencem. Prejšnji večer sem se namreč, po bratovem mnenju, celo večnost tuširala in se "izgovorila", da ne vem kdaj se bom v naslednjem mesecu lahko spet pošteno umila... potem pa tuš v in izven aviona!
Razmišljam, da bi upravi Frankfurtskega letališča napisala zahvalo, ker so se njihove čistilke tako zelo potrudile, da me počasi navadijo na smrad in svinjarijo, ki jo menda lahko pričakujem na Kitajskem. Sicer pa je letališče res ogromno in najbrž jim lahko oprostimo, da so sanitarije pri koncu spiska prioritet... dokler se avioni ne zaletavajo na letališču in nad njim.
Ah... ravno so odklopili črpalko za gorivo. Sedim v stekleni loži in opazujem pripravo naše leteče konzerve. Počasi se bo treba pripravit za premik. Mimogrede, mi lahko kdo razloži,, kaj je tako fascinantnega na prerivanju v vrsti? Saj bomo vsi prišli gor, sedežev je dovolj in še vnaprej so določeni. Vsaj tukaj se ne bojim, da se bo kot v Koloseju pojavil nekdo s karto za moj sedež!
...10 ur kasneje...
Polet ni bil nič posebnega... res nič... no, najbolj so me razočarali televizorji, ki so bili samo na prehodih. Dajte no... dandanes ima pa res že vsako letalo z 10 ali 11 potniki v eni vrsti in dvema nadstropjema tudi v vzglavnike vgrajene ekrančke! Po drugi strani pa sem se vsaj naspala... mislim, poskušala naspati. Večerjali smo po našem času okrog 22ih, zajtrkovali pa po Hong Kong-škem okrog 9ih (za nas ob 3h zjutraj!).
Ni komentarjev:
Objavite komentar