Vstajanje 6.15 - noro, ker sva šli spat šele po polnoči - ampak za pande bomo menda žrtvovali nekaj uric spanca. 7.30 destinacija "Panda Breeding centre". Končno sem videla živo pando! Prva mi je sicer naklonila samo pogled na umazano belo rit med grmovjem, a smo imeli z drugimi več sreče. V centru imajo štiri starostne razrede: nursery (vrtec), cub (mladič), sub-adult (mladostnik do 5 let) in adult (odrasla žival od 5 let naprej). Najstarejši samec je menda star kar 38 let, čeprav je pričakovana življenjska doba v divjini 20 in v ujetništvu do 30 let. Zdaj jih oplojujejo umetno, da več poskusov uspe. No, pustimo plodnost in dolgočasne številke... žverce so na smrt cortkane!!! Upam, da se bo njihova populacija uspela povečati - dve leti nazaj se je število pand na svetu vrtelo okrog 2000.
Takoj za sramežljivo "umazano belo ritko" sva naleteli na simpatičen znak nekako takole: "Oprosti, ker si nas ne moreš ogledati, ampak noseče smo in zato zelo občutljive. Dobrodošel pa si, da si ogledaš naše sorodnike - rdeče pande - v sosednji ogradi."
Saj so tudi rdeče pande srčkane, ampak po mojem mnenju nič ne prekosa tistih "klasičnih". Na spodnji sliki je najprej eden najmlajših članov vrtca. Za ceno slikanja nisva spraševali, saj je bilo že slikanje z malce starejšimi konkretnih 40 EUR!
Pa še video zgornjega sladkosneda. Opazujte, kako elegantno izpod hrbta privleče novo vejico bambusa - tehniko je izpopolnil do linije najmanšega odpora :)
http://www.youtube.com/watch?v=z96m_gGeoTc
Na poti nazaj v mesto smo najprej odložili skupinico turistov iz Mix Hostla, nakar si je voznik meni nič, tebi nič, privoščil cigareto in klepet (midve pa sva sedeli v kombiju). Na srečo se je odzval že na drugo opozorilo in kmalu smo bili spet na poti...
Na poti nazaj v mesto smo najprej odložili skupinico turistov iz Mix Hostla, nakar si je voznik meni nič, tebi nič, privoščil cigareto in klepet (midve pa sva sedeli v kombiju). Na srečo se je odzval že na drugo opozorilo in kmalu smo bili spet na poti...
Promet v Chengdu-ju je malo bolj civiliziran, v primerjavi z Guilin-om. Tu avti pri rdeči luči praviloma ustavijo, kar pa ne velja za motoriste, bicikliste in rikše! Potem so tu še tisti, ki zavijajo levo ali desno - pešci so na svetu pač le za zabavno ciljanje in trobljenje. Kljub prerivanju avtov in avtobusov pa v tem tednu še nikjer nisem videla nesreče.
Krstili sva se z vožnjo z avtobusom do centra - če se kdo sprašuje... ja, izstopili sva na pravi postaji - celo dve turistki prepoznata ogromen glavni trg ;) Pripekajoče sonce in popolna odsotnost sence naju je s trga hitro pregnala in raje sva se vrnili zvečer, ko je bila slika popolnoma drugačna: polno ljudi, luči, skoraj operna glasba in v njenem ritmu fantastični vodometi.
Vmes sva si ogledali Nanjaio park in Wuhou tempelj (taoistični). Svetišča vladarjem 3 kraljestev in spominki iz 2. stol. pr.n.š. so me razen spoštljive starosti pustili bolj ali manj hladno. Park, ki naj bi bil med 10 najlepših na Kitajskem, pa je bil pravo razočaranje. Počasi sva se začeli učiti, da Kitajci vsako turistično znamenitost proglasijo za najpomembnejšo in opevajo kot najlepšo v deželi.
Kljub utrujenosti sva se sprehodili še do "Peoples' park"-a, kjer stoji obelisk postavljen kot znak upora delavcev. Oficirji (katerim je bil park prvotno namenjen) so si namreč prisvajali denar za gradnjo železnice. V spomin in opomin je obelisk okrašen s tiri in motivi lokomotive. Zvečer se tam zbirajo ljudje, predvsem z namenom razgibavanja. Na največji tlakovani površini so si svoj prostor vzele tri voditeljice, vsaka s svojo glasbo navito do hreščanja, skupina "mojstrov" borilnih veščin in nekaj parov, ki so plesali... hmm, nekaj vsak po svoje. Telovadba je bila kombinacija aerobike in plesne koreografije. Glede na to, da so vsaj prve vrste korake dobro obvladale, domnevam, da tja hodijo pogosto, če že ne vsak dan. Vsekakor je bilo zanimivo opazovati predvsem gospe v letih (te so prevladovale) kako z (večinoma) popolnoma resnim obrazom skakljajo gor, dol, levo in desno. Skoraj sem se morala smejati, ko so začele plesati "makareno" (z dvema dodatnima giboma) na kitajsko pop glasbo... ja, pozabila sem omeniti - glasba za vadbo je bila skoraj "house" in priletnih gospa to očitno ni niti najmanj motilo!
Še kratek utrinek MAKARENE:
Za večerjo mango, papaja in mangostin... zdaj pa zaslužen počitek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar