V načrtu je bil budistični dan. Najprej sva si v bližini hotela ogledali Wenshu tempelj. V bistvu gre za budistični tempelj, pomešan z elementi, ki sva ji prej videli v taoističnih svetiščih - kombinacija oltarčkov s kipci Bude in pomembnih zgodovinskih osebnosti. Tu sva zaradi velike obiskanosti imeli lepo priložnost opazovati postopke prižiganja kadil, trojnega priklanjanja na vsako stran neba in pred vsakim kipcem. Vse to še nekako razumem, ni pa mi jasno vztrajno drgnjenje določenih kipcev nedefiniranih živali in po tem drgnjenje lastnega telesa, kot bi si hoteli vtreti njihovo energijo, ali kaj podobnega. Najvztrajnejši je bil ata, ki je to počel ob najinem prihodu in končal, ko sva po pol ure odhajali.
12.50 sva se že vozili z avtobusom proti Leshanu - mimogrede, bus je odpeljal dobrih 10 min pred napovedanim odhodom - da si ogledava slavnega 70-metrskega Budo. Z avtobusne postaje je bilo treba priti do pomolov. Rikšar nama je "prijazno" ponujal prevoz za 20 RMB - ha ha, že veva, kako to gre! Po nekaj neuspelih poskusih je izdavil v kvazi angleščini "OK, walk, walk...". Pa sva se midve smejali zadnji - usedli sva se na avtobus št. 13, ki naju je za 1 RMB na osebo pripeljal točno na cilj. Tam nisva našli druge avtobusne postaje, s katere sva se nameravali vrniti v Chengdu. Očitno so jo nekje vmes ukinili. Da bi si zagotovili pot nazaj z zadnjim avtobusom, sva se ponovno usedli na najino 13ico. Ta bus "kvačka" skozi mesto in vedno je potrebno preveriti, na katero končno postajo pelje vsak posamezni. Dokler sva kupili karte za pot nazaj, je svoj postanek na končni postaji ravno končal isti voznik, ki naju je tja pripeljal - prav zaskrbljeno je opazoval "zmedeni turistki", ki sta se z njim vozili gor in dol ;)
Ob pomolu sva za 2x50 RMB kupili karti za ogled gigantskega Bude s čolnom. Kip je vklesan v skalnato steno in visok 70 m. Samo njegova ušesa merijo 7 m, palec na nogi pa je s 8,5 m primerna površina za družinski piknik. Z vodne strani se vidita tudi dva stražarja. Budo so klesali 90 let, da bi zaščitil ladje, ki plujejo mimo. Izkazalo se je, da so s skalami, ki so jih med delom metali v vodo, zaprli vzrok vrtinca, ki je v preteklosti pogubil mnoge mornarje. Pomanjkljivo komuniciranje (le z rokami) je bilo vzrok, da sva vzeli ladjico, ki pri Budi sicer naredi krog, a se ne ustavi na obali, da bi si lahko zadevo pobližje ogledali.
Bus št. 13 naju je tokrat odpeljal na nasprotni breg reke. Sledil je vzpon po nekaj sto stopnicah do Woyou templja. Nazaj grede sva se že tretjič peljali z sitim avtobusom - voznik se je že od daleč nasmejal in nama pomahal. Pravočasno sva ujeli bus nazaj v Chengdu - tokrat se je 13 izkazala za srečno številko (celo najina sedeža sta bila št. 13 in 14).
Ni komentarjev:
Objavite komentar